English
SlovenianNaravne in kulturne znamenitosti
Gradovi
Grad Snežnik
Grad Snežnik je najbolje ohranjena grajska stavba na Notranjskem. Ohranjena je vsa originalna oprema, večinoma iz 19. stoletja. Podobnega gradu, v katerem bi začutili utrip življenja ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, v Sloveniji ni. Grad je postavljen na skalo ob izviru Obrha in studenca Brezno, ki je pod gradom zajezen v večji ribnik. Slikovito okolje je bilo skrbno urejeno v park s sprehajalnimi in jezdnimi potmi.
Predjamski grad
Predjamski grad že več kot 700 let kraljuje prilepljen na 123 metrov visoke skalne stene, čudovito usklajen z okoljem. Nekoč domovanje drznega viteza Erazma Predjamskega. Kako so v njem nekoč živeli si lahko ogledate v obnovljenih prostorih in opremi. Med zanimivejšimi so bivanjski prostori, kapela in ječa, pri opremi pa prednjačijo nekateri kosi orožja, oljne slike in Pietà iz leta 1420.
http://www.postojnska-jama.eu/si/drugi-ogledi/predjamski-grad/
Grad Prem
Grad Prem leži na hribu nad vasjo Prem, ki je od Ilirske Bistrice oddaljena 9 kilometrov. Grad iz leta 1213 je kompaktna dvonadstropna stavba s tlorisom v obliki črke L. Ima romansko jedro s prizidkom in manjše dvorišče, zaščiteno z zidom. Notranje dvorišče so okrasili z renesančnimi arkadami. Sredi dvorišča stoji manjši vodnjak.
Na gradu se lahko tudi poročite.
Za dodatne informacije o gradovih prosimo:
Kraške jame
Postojnska jama
Je splet 20 kilometrov zakopanih rovov, galerij in dvoran, v katero so izkušeni vodniki v skoraj dvesto letih pospremili že več kot 33-milijonsko množico obiskovalcev. To je največja jama klasičnega krasa in hkrati najbolj obiskana turistična jama v Evropi. Že leta 1872 so bili položeni železniški tiri po jami, leta 1884 pa napeljana elektrika. Jama je lahko dostopna brez stopnic in težjih vzponov, del ogleda poteka s podzemnim vlakom, del pa peš. Postojnska jama velja za zibelko speleobiologije. Najznamenitejša je vsekakor človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus).
Škocjanske jame
Škocjanske jame so zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine vpisane v seznam svetovne dediščine pri UNESCO že od leta 1986, od leta 1999 kot prvo podzemno mokrišče na svetu v Ramsarsko konvencijo ter od leta 2004 kot biosferno območje Kras tudi v program MAB (človek in biosfera). Jame lepšajo številni raznobarvni in orjaški kapniki različnih oblik, orgle in prelepe ponvice. Skozi Škocjanske jame teče reka Reka, ki daje celotnemu spletu poseben pečat.
Križna jama
Jama je bogato najdišče kosti jamskega medveda, prav posebno zapeljivost pa ji daje 22 podzemnih jezerc s sigastimi pregradami. Krajši ogled do prvega jezera traja eno uro, daljši ogled pa štiri ure. Jama je od kmetije oddaljena tri kilometre, za obisk se dogovorite kar s člani kmetije ali direktno na spodnji povezavi.
Za dodatne informacije o kraških jamah prosimo:
Muzeji in zbirke
Interpretacijski center Cerkniško jezero
Tu si lahko ogledate živo maketo Cerkniškega jezera. Ob strokovni razlagi boste izvedeli vse o nastajanju in presihanju kraškega fenomena Cerkniškega jezera. Maketa je prvi prikaz delovanja tega svetovno poznanega jezera in natančno ponazarja stanje v naravi. Na ogled je tudi etnološka zbirka, ki obsega vse pripomočke, ki so se uporabljali pri tradicionalnem načinu ribolova, več vrst starih lesenih drsalk, čoln drevak ter pribor za rezanje in spravilo ledu. Ob obisku muzeja si lahko dodatno ogledate polurno multimedijsko predstavitev, ki prikazuje presihajoče Cerkniško jezero v vsej njegovi raznolikosti in posebnosti skozi štiri letne čase.
Lovska zbirka in polharski muzej
Lovska zbirka in polharski muzej se nahajata v Loški dolini pri gradu Snežnik. Lovska zbirka vsebuje trofeje avtohtone divjadi snežniško-javorniškega masiva in Cerkniškega jezera. V Polharskem muzeju je originalen prikaz načina življenja, lova na polhe in njegove uporabe v gospodarske in prehrambne namene nekoč in danes.
http://loskadolina.info/muzeji-in-muzejske-zbirke/lovska-zbirka-in-polharski-muzej
Park vojaške zgodovine Pivka
V parku vojaške zgodovine si lahko ogledate tankovsko artilerijsko zbirko. To so v glavnem tanki, oklepni avtomobili, oklepni transporterji, samohodke ter posebna amfibijska vozila in zračno-desantna bojna vozila. V različnih stavbah se nahaja še nekaj stalnih razstav, lahko pa se tudi odpravite na Krožno pot vojaške zgodovine ali po poti do utrdb Alpskega zidu. Najnovejša pridobitev je podmornica P-913 Zeta, ki jo lahko spoznate tudi znotraj.
Ekomuzej Pivških presihajočih jezer
Ekomuzej Pivških presihajočih jezer predstavlja zgodbo o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Posebna geološka zgradba območja v povezavi z neenakomerno razporejenimi padavinami povzroča veliko nihanje gladine kraške podtalnice. Ob visokih vodah nastane v dolini kar sedemnajst presihajočih jezer. Za spoznanje njihovega nastajanja je potrebno zavrteti posebno mlinsko kolo. Predstavitve posameznih jezer vključujejo tudi življenje domačinov v pokrajini, kjer je enkrat preveč, drugič pa premalo vode. Makete najpomembnejših življenjskih okolij: mokrih in suhih travnikov, grmišč, gozdov in jam dopolnjujejo predstavitve izjemno pestrega rastlinskega in živalskega sveta v Pivški kotlini.
Notranjski muzej Postojna
Notranjski muzej v Postojni predstavlja v novi reprezentančni stavbi širšo zgodovino in kulturno ter naravno dediščino Notranjsko-kraške regije. V njem si lahko obiskovalci ogledajo občasne tematske razstave: Spomin je doma v muzeju, multimedijsko predstavitev človeške ribice, Živi svet podzemlja ter Fotografije večne teme – Postojnske jame. V pritličju Notranjskega muzeja si obiskovalci lahko ogledajo rjavega medveda ter sestavljen in dopolnjen skelet jamskega medveda. Do leta 2015 bo v muzeju odprta stalna razstava o krasu in krasoslovju.
Jezera
Cerkniško jezero
Cerkniško jezero, svetovno znano največje presihajoče jezero v Sloveniji, navduši obiskovalca s številnimi zanimivimi naravnimi pojavi ter raznoliko floro in favno. Posebno bogastvo predstavljajo številne vrste ptic. Jezero se napolni spomladi in v času deževja, ko ponuja tudi možnosti številnih športov in ribolova. Cerkniško jezero je presihajoče jezero s površino 26 km², ko je kraško polje poplavljeno – površina je lahko velika celo do 38 km². V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km in je največje jezero v Sloveniji.
http://www.burger.si/Cerknica/CerkniskoJezero/CerkniskoJezero.htm
http://notranjski-park.si/narava/naravne-znamenitosti/cerknisko-jezero
Bloško jezero
Pri vasici Volčje so domačini s pomočjo občine uredili okolico Bloškega jezera. Poleti se v jezeru lahko kopamo, pozimi, ko njegova površina zamrzne, pa privablja drsalce. Skoraj vse leto pa okoli jezera posedajo ribiči in namakajo svoje vabe vanj, upajoč, da bodo iz vode potegnili kakega krapa, postrv ali rdečeperko. Lepa in prijetna okolica, topla jezerska voda in nizko barje ponujajo gostu prijetno bivanje.
Za več informacij o jezerih:
Kraška polja
Babno polje
Babno polje leži v Loški dolini. Istoimensko naselje leži na osojni legi z izredno hladnim podnebjem, zaradi zaprtosti kotline so zime tu zelo mrzle, zato temu območju pravijo tudi slovenska Sibirija. Na Babnem Polju je zaradi toplotnega obrata zabeležena najnižja temperatura v Sloveniji, -35°C leta 2005. Te kraje tudi poleti ne obišče neka velika vročina, saj so recimo julija, ki šteje za najtoplejši poletni mesec, na Babnem Polju izmerili temperaturo -2,4 °C.
Rakov Škocjan
Rakov Škocjan je kraška dolina, po kateri teče reka Rak. Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem, jugovzhodno od avtocestnega odseka A1 Postojna-Unec. Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana, katere ostaline so pri Velikem naravnem mostu domnevno ob prehodu 15. v 16. stoletje, danes pa so od nje vidne le še ruševine. Je 3 km dolga kraška dolina, ki je nastala po udrtju jamskega stropa. Potok Rak izvira v Zelških jamah, se vzdolž doline obogati z vodami izpod Javornikov in ponika v Tkalci jami. Za Rakov Škocjan so značilne visoke previsne stene, več udornic in dva naravna mostova – ostanka nekdanjega jamskega stropa. Po dolini je speljana naravoslovna učna pot.
http://notranjski-park.si/narava/naravne-znamenitosti/rakov-skocjan
Hribi in gore
Snežnik
Snežnik je najvišji vrh slovenskega Krasa, hkrati pa tudi najvišja slovenska zunaj alpska gora. S svojimi tremi vrhovi, obloženimi s snegom še dolgo v pomlad, je viden z večine drugih slovenskih gorskih vrhov. Pa tudi sam ponuja izjemen razgled po večjem delu domovine, po Istri, Kvarnerskem in Tržaškem zalivu. Zaradi posebne naravne lepote in izredno bogate flore je bil vrh Snežnika leta 1964 zavarovan kot botanični rezervat. Na Snežnik vodi več planinskih poti, najbolj znana pa je pot iz Sviščakov. Na vrhu sta planinska koča in zatočišče, kjer se lahko obiskovalci okrepčajo in spočijejo pred povratkom v dolino.
Sviščaki
Sviščaki v osrčju Snežniških gozdov so izhodišče za vzpon na Snežnik ter raznovrstne izlete v gozdove pod njim. Na Sviščakih je odprt Planinski dom s ponudbo domačih jedi, poskrbljeno pa je tudi za športne dejavnosti. V zimskem času tu obratuje smučišče, v bližini pa so privlačne proge za tek na smučeh.
http://www.hribi.net/izlet/sviscaki_sneznik_pes_pot/26/127/952
Mašun
Mašun leži na nadmorski višini 1024m, v objemu Snežniških gozdov. Značilnost pokrajine je brezkončen gozd smreke in jelke. Pozimi snežna odeja spremeni pokrajino v idilično, skoraj pravljično podobo, ki jo lahko opazujemo med sprehodi, na sankališču oz. teku na smučeh na utrjenih tekaških progah. Ogledamo si lahko ostanke lovskega dvorca oz. sedaj ohranjen in obnovljen stolp. Na voljo so tudi sprehajalne poti, Mašunska gozdna učna pot, možnost kolesarjenja; bolj utrjeni pa se lahko odpravite na štiriurni pohod na Snežnik, katerega mogočnost lahko opazujemo tudi iz Anine skale na Mašunu.
Tu je tudi gostišče, ki slovi po odlični lovski kuhinji.
Nanos
Nanos je velika gorska planota, dvanajst kilometrov dolga in do šest kilometrov široka kraška planota, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja. Na pobočju Nanosa je urejenih veliko planinskih in drugih pešpoti. Na vrhu se lahko okrepčate v Vojkovi koči, ki je odprta od začetka junija do konca septembra.
http://www.hribi.net/gora/suhi_vrh_nanos/26/1215
Za dodatne informacije o hribih in gorah:
Triglav
Alpe
Kanin